Kaj je Linux?
Linux je jedro operacijskega sistema , ki ga je leta 1991 začel razvijati Linus Torvalds . Okoli Linux jedra so zgrajeni celotni operacijski sistemi, ki jim pravimo distribucije – na primer Ubuntu, Linux Mint, Fedora in Debian. V vsakdanjem govoru pa z besedo »Linux« pogosto mislimo kar celoten tak sistem.
Ustvarjalec Linux jedra.
Vir: Wikimedia Commons, foto: LF Asia, licenca CC BY 3.0.
Uradna maskota Linuxa od leta 1996.
Avtor: Larry Ewing.
Licenca: dovoljena uporaba z navedbo avtorja.
Linux v enem stavku
Jedro je osnova sistema, distribucija pa je celoten uporaben sistem z namizjem, programi, nastavitvami in orodji.
Linux jedro skrbi za povezavo med strojno opremo in programi. Distribucije temu jedru dodajo namizje, sistemske programe, trgovino z aplikacijami, posodobitve in druge dele, ki jih uporabnik potrebuje pri vsakodnevnem delu.
Odprta koda in skupnost
Linux je odprtokoden. To pomeni, da je njegova izvorna koda javno dostopna in jo je mogoče pregledovati, izboljševati ter pod pogoji licence tudi deliti naprej. Pri razvoju sodelujejo posamezniki, skupnosti, podjetja in organizacije z vsega sveta.
Zakaj je odprta koda pomembna?
- kodo lahko pregleda veliko ljudi,
- napake in varnostne težave je mogoče hitreje odkriti,
- uporabnik ni nujno vezan samo na enega ponudnika,
- skupnost lahko sodeluje pri razvoju in izboljšavah.
Kratka časovnica Linuxa
Linux ni nastal čez noč. Spodaj so samo najpomembnejši mejniki, ki začetniku pomagajo razumeti, kako se je razvijal Linux in širše okolje odprte kode.
| Leto | Zakaj je pomembno? |
|---|---|
| 1969 | Začne se razvoj Unixa, sistema, ki je močno vplival na poznejše ideje in zasnovo Linuxa. |
| 1983 | Richard Stallman začne projekt GNU in razvoj prostega programskega okolja. |
| 1991 | Linus Torvalds objavi prvo različico Linux jedra. |
| 1992 | Linux jedro začne uporabljati licenco GNU GPL različice 2, kar omogoči širše sodelovanje pri razvoju. |
| 1993 | Nastaneta Debian in Slackware, dve zgodnji distribuciji, ki sta pomembno vplivali na razvoj Linuxa. |
| 1996 | Tux postane prepoznavna maskota Linuxa. |
| 2004 | Izide Ubuntu in pomaga približati namizni Linux širšemu krogu uporabnikov. |
| 2007 | Nastane Linux Foundation, ki podpira Linux in številne odprtokodne projekte. |
| 2008 | Na trg pride prvi telefon z Androidom, sistemom, ki uporablja Linux jedro. |
Ni treba pomniti letnic
Pomembneje je razumeti pot: Unix in GNU sta postavila temelje, Linux jedro je povezalo skupnost, distribucije pa so Linux približale običajnim uporabnikom.
Licence odprte kode
Odprta koda ne pomeni, da je vse dovoljeno brez pravil. Licence določajo, kako se lahko program uporablja, spreminja in deli naprej. Za začetnika je dovolj, da pozna nekaj osnovnih primerov:
- GNU GPL različica 2 (GPL-2.0-only) – Linux jedro kot celota je licencirano pod pogoji različice 2 GNU General Public License. Licenca omogoča uporabo, pregledovanje in spreminjanje kode, pri razširjanju pa določa obveznosti, ki ohranjajo svoboščine licence ( pravila licenciranja Linux jedra ).
- MIT licenca – zelo kratka in dovoljujoča licenca, ki omogoča široko uporabo kode ( MIT License ).
- Apache License – dovoljujoča odprtokodna licenca, pogosto uporabljena pri večjih projektih ( Apache License ).
Kaj pa Creative Commons?
Licence Creative Commons se pogosto uporabljajo za slike, besedila, dokumente in učna gradiva. Za programsko kodo se običajno uporabljajo namenske programske licence, kot so GPL, MIT ali Apache.
Fundacije in organizacije
Linux in odprto programsko opremo podpirajo številne skupnosti, podjetja in organizacije. Za začetnika so najbolj pomembni predvsem ti primeri:
- Linux Foundation – zagotavlja podporo, infrastrukturo in organizacijsko okolje za Linux ter številne druge odprtokodne projekte.
- Linux Foundation Europe – evropska veja, ki podpira sodelovanje pri odprtokodnih projektih v Evropi.
- Free Software Foundation (FSF) – organizacija, ki zagovarja svobodo uporabnikov programske opreme.
- Debian Social Contract – dober primer načel, po katerih deluje velika odprtokodna skupnost.
Odprta koda tudi v javnem sektorju
Odprta koda ni samo stvar domačih uporabnikov in prostovoljcev. Uporablja in podpira jo tudi javni sektor. Evropske pobude spodbujajo odprte standarde, interoperabilnost in večjo digitalno neodvisnost.
Zaključek
Linux ni samo en program ali ena distribucija. Je celoten ekosistem: jedro, distribucije, programi, skupnost in odprtokodna filozofija. Za začetek ni treba poznati vseh podrobnosti – dovolj je, da razumeš osnovno razliko med jedrom in distribucijo ter veš, da lahko Linux spoznavaš postopoma.