Linuxabc logo

Dobrodošli v svet svobodnega računalništva

Brezplačen • Varen in zaseben • Prilagodljiv

Za koga je Linux?

Linux ni namenjen samo programerjem ali zelo tehničnim uporabnikom. Če znaš uporabljati spletni brskalnik, e-pošto, datoteke in običajne programe, se boš pri vsakodnevnih opravilih hitro znašel tudi v Linuxu. Nekatere stvari so drugačne kot v Windowsu ali macOS-u, zato je dobro računati na nekaj učenja in raziskovanja.

Za začetek ni treba znati terminala

Večino običajnih opravil lahko opraviš z grafičnim vmesnikom. Terminal lahko spoznavaš postopoma.

  • ukaze in navodila najdeš v dokumentaciji, forumih in na spletu,
  • pri razlagi ukazov si lahko pomagaš tudi z umetno inteligenco,
  • prosi jo, naj ti pojasni, kaj ukaz naredi,
  • ukazov ne izvajaj na slepo, posebej previdno pri sudo in brisanju datotek.

Linux je drugačen od Windowsa in macOS-a

Linux je drugačen operacijski sistem. Osnovna opravila so podobna, vendar se lahko razlikujejo imena programov, način nameščanja aplikacij, razporeditev map in nekatere sistemske nastavitve. Nekateri programi za Windows v Linuxu ne delujejo neposredno, zato se pogosto uporabljajo alternative, kot sta LibreOffice in GIMP.

Kaj to pomeni v praksi?

  • splet, e-pošta, videoposnetki in dokumenti delujejo zelo podobno kot drugje,
  • programi se pogosto nameščajo iz programske trgovine ali repozitorijev,
  • namesto datoteke .exe običajno uporabiš Linux različico programa ali alternativo,
  • ni treba vsega spremeniti naenkrat – nove stvari lahko spoznavaš postopoma.

Igre

V svetu iger vsi naslovi ne delujejo neposredno v Linuxu. Kljub temu lahko prek Steama in tehnologije Proton v Linuxu deluje veliko iger za Windows. Če ti je določena igra zelo pomembna, preveri njeno združljivost še pred prehodom.

Veliko distribucij – kaj izbrati?

Ob prvem srečanju z Linuxom se uporabnik znajde pred izbiro med številnimi različicami operacijskega sistema, ki se imenujejo distribucije. Za začetnike so najbolj primerne distribucije, ki so preproste, stabilne in imajo veliko navodil.

Če se ne želiš ukvarjati z izbiro

Za prvi preizkus je dovolj, da izbereš Linux Mint, Zorin OS ali Ubuntu LTS. Podrobnejšo primerjavo najdeš na strani Distribucije Linuxa.

Kako izgledajo začetnikom prijazne distribucije?

Spodnje slike prikazujejo nekaj namizij, menijev, nastavitev in programov v distribucijah Linux Mint, Zorin OS in Ubuntu. Tako lahko začetnik hitro vidi, da Linux ni samo terminal, ampak ima tudi lepo in uporabno grafično okolje.

Linux Mint

Linux Mint namizje z odprtim menijem
Namizje Linux Mint z odprtim glavnim menijem
Linux Mint upravljanje programov in datotek
Upravljanje programov in datotek v Linux Mint
Linux Mint z odprtimi programi
Primer odprtih programov in pripomočkov
Linux Mint meni in sistemske nastavitve
Meni, programi in sistemske nastavitve

Zorin OS

Zorin OS namizje z odprtim menijem
Namizje Zorin OS z menijem in nastavitvami
Zorin OS datoteke, koledar in obvestila
Datoteke, koledar in obvestila v Zorin OS
Zorin OS programi in prilagajanje videza
Programi, videz in prilagajanje sistema
Zorin OS pregled aplikacij
Pregled aplikacij v Zorin OS

Ubuntu

Ubuntu namizje z App Center in datotekami
Ubuntu namizje z odprtim App Center in datotekami
Ubuntu pregled aplikacij
Pregled aplikacij v Ubuntu okolju
Ubuntu nastavitve namizja in menija
Nastavitve namizja, menija in zaganjalnika
Ubuntu razširitve in dodatne nastavitve
Razširitve in dodatno prilagajanje sistema

Datotečni sistem

V Linuxu so datoteke in pogoni organizirani drugače kot v Windowsu. Namesto oznak, kot so “C:”, “D:” ali “E:”, je sistem urejen kot eno drevo map. Tvoje osebne datoteke so praviloma v mapi Home oziroma »Domov«, kjer najdeš mape, kot so Dokumenti, Prenosi, Slike in Glasba. Za vsakodnevno uporabo začetniku ni treba poznati celotne strukture sistema.

Strojna oprema in gonilniki

Linux se na številnih računalnikih namesti brez večjih težav, pri posameznih komponentah pa se lahko pojavijo posebnosti z gonilniki. Zato je pred namestitvijo pametno sistem najprej preizkusiti z zagonskega USB ključka in preveriti predvsem Wi-Fi, zvok, grafiko, sledilno ploščico ter drugo opremo, ki jo redno uporabljaš.

Veliko programov je na voljo tudi za Linux

Veliko programov deluje na več operacijskih sistemih, zato jih je mogoče uporabljati tudi v Linuxu. Primeri so Firefox, VLC, Thunderbird, VS Code, Blender in številni drugi.

V Linuxu programov praviloma ni treba iskati po naključnih spletnih straneh. Veliko jih namestiš iz programske trgovine, repozitorijev ali prek sistemov, kot je Flatpak. To je za začetnika pogosto celo enostavneje kot ročno iskanje namestitvenih datotek.

Preden narediš prehod

Za mirnejši začetek si lahko pomagaš s kratkim seznamom:

Ni treba hiteti

Prehod na Linux ni tekmovanje. Najboljši sistem je tisti, ki ti omogoča zanesljivo opraviti delo in se ob uporabi počutiti udobno.

Bistvo – odprtost in učenje

Pri prehodu na Linux je najpomembneje, da sprejmeš nekaj razlik in si dovoliš čas za učenje. Ni treba razumeti vsega prvi dan. Začni z običajnimi opravili, nove stvari pa spoznavaj postopoma in sistem prilagajaj svojim potrebam.

← Nazaj na domov