Uvod
Ko se uporabnik prvič sreča z Linuxom, ga pogosto zmede množica različnih distribucij. Te se med seboj razlikujejo po videzu, delovanju in ciljni skupini uporabnikov. Začetnikom so najbolj primerne tiste, ki delujejo takoj po namestitvi (out of the box), so stabilne in enostavne za uporabo. Tako se lahko uporabnik posveti raziskovanju sistema in njegovih možnosti, ne pa zahtevnemu nastavljanju okolja.
Distribucije, predstavljene spodaj, služijo kot odskočna deska v svet Linuxa. Prijazne so do začetnikov, hkrati pa dovolj zmogljive, da jih lahko uporabljamo tudi dolgoročno. Namen izbora ni oglaševanje, temveč prikaz sistemov, ki ponujajo dobro ravnovesje med preprostostjo, stabilnostjo in zmogljivostjo.
Vsak začetek je lahko neznan, a z malo potrpljenja se Linux hitro pokaže kot močan, prijazen in svoboden sistem.
Distribucije
Za začetek so predstavljene tri distribucije iz okolja Debian/Ubuntu: Linux Mint Cinnamon, Ubuntu in Zorin OS.
- Temeljijo na razširjenem ekosistemu Debian/Ubuntu z velikim izborom programov in paketov.
- Ponujajo stabilno okolje, redne posodobitve in preprosto uporabo.
- Programi se lahko nameščajo prek grafičnega upravljalnika programov.
- Pisarniški paket LibreOffice je pogosto že nameščen ali pa ga lahko namestimo z nekaj kliki.
- Večina osnovnih nastavitev se lahko izvede grafično, brez uporabe terminala.
- Na voljo je veliko navodil, forumov in spletnih skupnosti.
- Namestitev je preprosta in primerna tudi za začetnike.
Povezave
Katero distribucijo izbrati?
Linux distribucije se med seboj razlikujejo po zahtevnosti uporabe. Nekatere so namenjene začetnikom, druge pa uporabnikom, ki želijo več nadzora in prilagajanja sistema. Spodnja infografika prikazuje priporočene distribucije glede na zahtevnost uporabe.
Za večino začetnikov se priporoča Linux Mint, saj ponuja dobro ravnovesje med enostavnostjo uporabe, stabilnostjo in podporo skupnosti.
Preizkušanje distribucij
Pred namestitvijo lahko Linux varno preizkusiš na več načinov:
- Preizkus v brskalniku: spletna stran DistroSea omogoča preizkušanje številnih distribucij neposredno v brskalniku.
- Virtualni stroj: v sistemih Windows, macOS ali Linux lahko uporabiš program VirtualBox, ki ustvari navidezni računalnik in omogoča varno preizkušanje brez poseganja v glavni sistem.
Prvi koraki v Linuxu
Prvih nekaj tednov
Ko namestiš Linux, se ne obremenjuj s tem, ali si izbral najboljšo distribucijo. Veliko pomembneje je, da spoznaš osnove sistema in pridobiš nekaj izkušenj z vsakodnevno uporabo.
V prvih tednih je koristno spoznati:
- namizno okolje,
- trgovino oziroma upravljalnik programov,
- posodabljanje sistema,
- datotečni sistem in delo z datotekami,
- terminal in osnovne ukaze,
- nameščanje in odstranjevanje programov,
- osnovne nastavitve sistema.
Šele ko ti te stvari postanejo domače, začni raziskovati druge distribucije. Takrat boš njihove razlike tudi lažje razumel in primerjal.
Nasvet Linuxabc
Za začetek ni pomembno, da uporabljaš popolno distribucijo. Pomembno je, da Linux začneš uporabljati in ga postopoma spoznavaš.
Distrohopping – pozor pri pogostem menjavanju distribucij
Kaj je distrohopping?
Distrohopping pomeni pogosto menjavanje Linux distribucij v iskanju popolnega sistema. To je precej pogost pojav med novimi uporabniki Linuxa.
Uporabnik na primer začne z Linux Mintom, nato preizkusi Ubuntu, Fedoro, openSUSE, Manjaro, EndeavourOS, Arch ali NixOS, na koncu pa se morda vrne nazaj na Linux Mint.
Zakaj pride do tega?
Začetnik pogosto pomisli, da morda obstaja še boljša distribucija. Zato namesti še eno, nato še eno in nato še eno. Na koncu lahko ugotovi, da je več časa porabil za ponovno nameščanje in nastavljanje sistemov kot za dejansko učenje Linuxa.
Zakaj distrohopping ni priporočljiv na začetku?
Veliko časa se porabi za:
- ponovno nameščanje sistema,
- ponovno nastavljanje namizja,
- ponovno nameščanje programov,
- prenašanje in urejanje datotek,
- ponovno privajanje na nekoliko drugačno okolje.
Medtem pa uporabnik počasneje napreduje pri razumevanju terminala, datotečnega sistema, programov in vsakodnevnega dela v Linuxu.
Kaj priporoča Linuxabc?
- Izberi eno začetnikom prijazno distribucijo.
- Uporabljaj jo nekaj mesecev.
- Spoznaj namizje, programe, posodobitve in datoteke.
- Nauči se osnov terminala.
- Šele nato postopoma raziskuj druge distribucije.
Kako namestiti Linux?
Namestitev Linuxa je danes pri večini začetnikom prijaznih distribucij razmeroma preprosta. Najprej preneseš ISO datoteko izbrane distribucije, nato z namenskim programom ustvariš zagonski USB ključ in računalnik zaženeš z njega.
Pred začetkom naredi varnostno kopijo pomembnih datotek. Posebej previden bodi, če želiš Linux namestiti poleg sistema Windows ali če ima računalnik več diskov.
Osnovni postopek
- Prenesi ISO datoteko izbrane Linux distribucije.
- Prenesi program Rufus.
- Pripravi USB ključ z vsaj 8 GB prostora.
- Z Rufusom ustvari namestitveni oziroma zagonski USB ključ.
- V BIOS-u, UEFI-ju ali zagonskem meniju izberi zagon z USB ključka.
- Zaženi računalnik z USB ključka in po želji najprej preizkusi sistem v načinu Live.
- Zaženi namestitveni program in sledi prikazanim korakom.
Pomembno pred namestitvijo
Ustvarjanje zagonskega USB ključa izbriše njegovo obstoječo vsebino. Pomembne datoteke z USB ključa zato predhodno shrani drugam.
Če nisi prepričan glede particij, dvojnega zagona ali izbire diska, namestitev najprej preizkusi v VirtualBoxu ali poišči dodatna navodila.
Podpora in pomoč
Umetna inteligenca
Z umetno inteligenco lahko hitro poiščeš razlage, navodila in možne rešitve. Pri sistemskih spremembah vedno preveri, kaj ukaz naredi, preden ga izvedeš.
Forumi in skupnosti
Zaključek
Linux se je najlažje naučiti z uporabo. Izberi začetnikom prijazno distribucijo, postopoma spoznaj namizje, programe, datoteke in terminal ter si vzemi čas. Ko osvojiš osnove, bo tudi preizkušanje drugih distribucij lažje in bolj smiselno.