Logotip Linuxabc - slovenski portal o Linuxu

Terminal in osnovni ukazi

Prvi koraki v ukazni vrstici brez strahu

Kaj je terminal?

Terminal je program, v katerega ukaze vpisujemo s tipkovnico. Veliko opravil lahko v Linuxu opravimo tudi z grafičnim vmesnikom, zato terminala ni treba uporabljati ves čas. Je pa zelo uporaben, ko želimo nekaj narediti hitro, natančno ali razumeti, kaj sistem počne.

Terminal v Debian Linuxu
Slika 1: Terminal v Debian Linuxu.

Terminal ni nekaj, česar bi se moral bati

Terminal je samo drug način pogovora z računalnikom. Namesto da klikneš na gumb, napišeš ukaz. Za začetek potrebuješ le nekaj osnovnih ukazov – vsega si ni treba zapomniti.

Terminal, shell in Bash – kakšna je razlika?

Terminal je okno, v katerega pišeš. Shell je program, ki tvoj ukaz razume in ga izvede. Bash je eden najbolj razširjenih shellov v Linuxu. Obstajajo tudi drugi, vendar je Bash zelo primeren za prve korake.

Kaj pomeni zapis v terminalu?

Pred mestom, kamor vpišeš ukaz, pogosto vidiš nekaj podobnega:

saso@racunalnik:\~$

Ukaz ima pogosto tri dele

Primer ls -l Dokumenti lahko bereš kot: ukaz ls + možnost -l + cilj Dokumenti.

Pred prvimi ukazi – nekaj uporabnih pravil

Pred ukazom s sudo preveri, kaj bo naredil

sudo ukazu začasno podeli skrbniške pravice. Zato ukazov z interneta ali umetne inteligence ne kopiraj na slepo. Najprej preveri, kaj pomenijo posamezni deli ukaza.

Prvi ukazi za začetnika

pwd – kje sem?

pwd

Prikaže trenutno mapo, na primer /home/saso.

ls – kaj je v tej mapi?

ls

Prikaže datoteke in mape v trenutni lokaciji.

ls -l

Prikaže podrobnejši seznam.

ls -la

Prikaže tudi skrite datoteke in mape ter dodatne podrobnosti.

cd – premik med mapami

cd Dokumenti

Premakne te v mapo Dokumenti.

cd ..

Premakne te eno raven višje.

cd \~

Vrne te v domačo mapo uporabnika.

mkdir – ustvari mapo

mkdir vaja

Ustvari novo mapo z imenom vaja.

touch – ustvari prazno datoteko

touch opombe.txt

Ustvari prazno datoteko opombe.txt, če ta še ne obstaja.

clear – počisti prikaz terminala

clear

Počisti trenutno vsebino okna terminala. Ukazi iz zgodovine se s tem ne izbrišejo.

Linux datotečna struktura

Poenostavljena Linux datotečna struktura
Slika 2: Poenostavljena Linux datotečna struktura. V Linuxu se vse začne v korenski mapi /.

Primerjava z Windows

V Windowsu pogosto govoriš o pogonu C:\\. V Linuxu se datotečni sistem začne v korenski mapi /. Domače datoteke uporabnika so običajno v /home/ime-uporabnika, zunanji pogoni pa se pogosto priklopijo znotraj map, kot sta /media ali /run/media.

Delo z datotekami in mapami

cp – kopiranje

cp datoteka.txt kopija.txt

Ustvari kopijo datoteke.

cp -r mapa1 mapa2

Rekurzivno kopira mapo in njeno vsebino.

mv – premik ali preimenovanje

mv staro.txt novo.txt

Preimenuje datoteko.

mv datoteka.txt Dokumenti/

Premakne datoteko v mapo Dokumenti.

rm – brisanje

rm datoteka.txt

Izbriše datoteko.

rm -i datoteka.txt

Pred brisanjem zahteva potrditev, zato je primeren za učenje.

Pri rm bodi previden

rm praviloma ne premakne datoteke v koš, ampak jo izbriše neposredno. Ukazi, ki združujejo rm, -r in sudo, so lahko zelo nevarni, če ne razumeš njihovega cilja.

Branje in iskanje vsebine

cat – hiter prikaz kratke datoteke

cat opombe.txt

less – pregled daljše datoteke

less opombe.txt

Po datoteki se lahko premikaš, iz prikaza pa izstopiš s tipko q.

grep – poišče besedilo

grep "Linux" opombe.txt

Poišče vrstice, ki vsebujejo besedo Linux.

head in tail – začetek in konec datoteke

head -n 5 opombe.txt
tail -n 5 opombe.txt

Prikažeta prvih oziroma zadnjih pet vrstic.

find – poišče datoteke

find . -name "\*.txt"

V trenutni mapi in podmapah poišče datoteke s končnico .txt.

Upravljanje paketov

Linux distribucije uporabljajo upravljalnike paketov. Debian, Ubuntu, Linux Mint in Zorin OS uporabljajo predvsem APT, Fedora DNF, openSUSE pa Zypper. Za običajno nameščanje programov lahko vedno uporabiš tudi grafično programsko trgovino.

Kaj pomeni sudo apt install vlc?

APT – Debian, Ubuntu, Linux Mint, Zorin OS

sudo apt update

Osveži podatke o paketih v repozitorijih.

sudo apt upgrade

Posodobi nameščene pakete.

sudo apt install vlc

Namesti VLC.

sudo apt remove vlc

Odstrani VLC.

DNF – Fedora

sudo dnf upgrade

Posodobi nameščene pakete.

sudo dnf install vlc
sudo dnf remove vlc

Zypper – openSUSE

sudo zypper refresh

Osveži podatke o repozitorijih.

sudo zypper update
sudo zypper install vlc
sudo zypper remove vlc

Za začetek ne potrebuješ ukazov za “popravljanje sistema”

Najprej osvoji posodabljanje, namestitev in odstranjevanje programov. Ukaze za popravljanje paketov je bolje uporabiti šele takrat, ko razumeš konkretno težavo in navodilo zanjo.

Flatpak

Flatpak je univerzalnejši način nameščanja aplikacij, ki deluje na več distribucijah. Če uporabljaš Flathub, lahko programe pogosto namestiš tudi prek grafične programske trgovine.

flatpak update

Posodobi nameščene Flatpak aplikacije.

flatpak install flathub org.videolan.VLC

Namesti VLC iz Flathuba.

flatpak uninstall org.videolan.VLC

Odstrani Flatpak različico VLC-ja.

Sistem in diagnostika

uname -a – jedro in sistem

uname -a

free -h – uporaba RAM-a

free -h

df -h – prostor na priklopljenih datotečnih sistemih

df -h

du -sh \* – velikost vsebine trenutne mape

du -sh \*

lsblk – diski in particije

lsblk

Prikaže diske, particije in njihovo osnovno razporeditev.

uptime – kako dolgo sistem deluje

uptime

top – procesi in obremenitev

top

Prikaže procese ter uporabo procesorja in pomnilnika. Iz programa običajno izstopiš s tipko q.

Omrežje

ping – preverjanje dosegljivosti

ping linuxabc.si

Pošilja preizkusne pakete do cilja. Prekineš ga s Ctrl + C.

ip addr – omrežni vmesniki in naslovi

ip addr

Prikaže omrežne vmesnike in njihove IP-naslove.

hostname – ime računalnika

hostname

Ukazi, ki olajšajo delo

whoami – kateri uporabnik sem?

whoami

history – prej uporabljeni ukazi

history

--help – kratka pomoč

ls --help

man – priročnik

man ls

Odpre podrobnejši priročnik. Iz njega običajno izstopiš s tipko q.

Mala vaja brez nevarnih ukazov

Če želiš ukaze preizkusiti, lahko v svoji domači mapi narediš majhno testno mapo:

cd \~
mkdir linuxabc-vaja
cd linuxabc-vaja
touch opombe.txt
ls -l
cp opombe.txt kopija.txt
mv kopija.txt preimenovana.txt
ls -l
rm -i preimenovana.txt
rm -i opombe.txt
cd ..
rmdir linuxabc-vaja

Zadnji ukaz rmdir odstrani samo prazno mapo, zato bo deloval, ko v njej ne bo več datotek. Če si pustil opombe.txt, jo prej izbriši z rm -i opombe.txt.

Najboljši način učenja je majhna vaja

Ukaze preizkušaj v mapi, ki si jo ustvaril samo za vajo. Tako hitro vidiš, kaj posamezen ukaz naredi, brez poseganja v pomembne sistemske datoteke.

Zaključek

Terminala se ni treba učiti na pamet. Pomembneje je razumeti osnovno logiko: kje si, kaj želiš narediti, nad katero datoteko ali mapo in ali ukaz potrebuje skrbniške pravice.

Če si zapomniš samo nekaj ukazov

Za prve korake povsem zadostujejo pwd, ls, cd, mkdir, cp, mv, previdna uporaba rm ter osnovno posodabljanje sistema. Ostale ukaze lahko poiščeš takrat, ko jih potrebuješ.

← Nazaj na domov